Ogrevanje na zemeljski plin DA ali NE?

 

ZEMELJSKI PLIN

Zemeljski plin je naravni vir, ki med fosilnimi gorivi velja za okolju najbolj prijaznega. Ima majhne izpuste ogljikovega dioksida, prašnih delcev in drugih snovi, ki onesnažujejo okolje. S popolnim odprtjem trga z zemeljskim plinom je zemeljski plin postal tržno blago. Hkrati pa je odprtje trga prineslo v Slovenijo korenite spremembe. Nanj so vstopili novi igralci in znižali ceno plina na trgu za skoraj 40 %. Zaradi popolne odprtosti trga lahko vsi odjemalci prosto izbirajo svojega dobavitelja zemeljskega plina. To pomeni, da lahko kupujete zemeljski plin od kateregakoli dobavitelja, ne glede na to, kje živite.

PLIN V PRIMERJAVI Z OSTALIMI OGREVALNIMI VIRI

O STAVBAH IN OGREVALNIH SISTEMIH

Primerjalna analiza je narejena za enodružinski hiši velikosti 180 m2, energijskih razredov C in E. 
Hiša energijskega razreda E porabi več energije in ima specifično rabo toplote za ogrevanje, tj. 117,2 kWh/ m2a. 
Hiša energijskega razreda C ima boljšo toplotno zaščito, zato specifična raba toplote znaša zgolj 50,1 kWh/m2a. Za obe hiši so v študiji upoštevali naravno prezračevanje (0,5 izmenjave na uro). 
Raba toplote za pripravo TSV je bila privzeta glede na Tehnične smernice TSG-1-044: 2010 in za obe stavbi znaša 12 kWh/m2a. Toplotne tehnične lastnosti generatorjev toplote in razvodnega sistema so privzete glede na Tehnično smernico TSG-1-044: 2010. 
Glede na opredelitev izkoristka kurilnih naprav v Tehnični smernici in standardu EN 18599-5 se količina energenta določa s kurilnostjo goriva. 

STROŠKI ZAMENJAVE OGREVALNEGA SISTEMA

Ocena stroškov nakupa in montaže ogrevalnega sistema je v študiji izračunana na podlagi povprečne vrednosti pridobljenih ponudb za posamezni ogrevalni sistem. 
Avtor analize je primerjal stroške nakupa in osnovne montaže različnih ogrevalnih sistemov. Slednja vključuje priključitev novega sistema na obstoječega oziroma predpripravljen sistem ogrevanja stavbe in TSV ter osnovne nastavitve in zagon sistema. 

 

VREDNOST NALOŽBE VGRADNJE OGREVALNEGA SISTEMA IN OSNOVNE MONTAŽE

 

STROŠKI ENERGENTOV

Stroški energentov so določeni na osnovi rabe končne energije in povprečnih vrednosti cen večjih dobaviteljev za posamezni energent. Cene energentov in ostali stroški so privzeti na dan 17. avgusta 2018.

SKUPNI LETNI STROŠEK ENERGIJE Z OBSTOJEČIM SISTEMOM NA KURILNO OLJE:

 

Pri analizi niso upoštevane spremembe cen energentov v času delovanja, amortizacija naprav in stroški vzdrževanja naprav. Ti parametri so težje napovedljivi in zato špekulativni. Rezultati so prikazani v spodnji tabeli.

PRIMERJAVA STROŠKOV ZAMENJAVE SISTEMA OGREVANJA IN SKUPNEGA LETNEGA STROŠKA ENERGIJE

 

REZULTATI ANALIZE IN EKONOMSKA UČINKOVITOST NALOŽBE

Namen analize je bil določiti stroške in prihranke v primeru zamenjave starejšega kotla na kurilno olje s sodobnejšim ogrevalnim sistemom (kondenzacijski kotel na kurilno olje, kondenzacijski kotel na zemeljski plin, toplotna črpalka zrak-voda in kotel na pelete) 
Z analizo denarnega toka oziroma prihrankov ugotavljamo smiselnost zamenjave ogrevalnega sistema. Strošek zamenjave sistema je bil določen na osnovi tržnih ponudb in vsebuje stroške osnovne montaže.

PRIHRANKI V 5 LETIH DELOVANJA NOVEGA SISTEMA

V Tabeli so predstavljeni prihranki za pet let delovanja novih sistemov v primeru gotovinskega plačila. Upoštevano je diskontiranje denarnega toka.

 

 

Izračunani prihranki so seštevek stroškov začetne investicije (negativni denarni tok) in doseženih prihrankov pri energentu (pozitivni denarni tok). Ob menjavi ogrevalnega sistema je tako na začetku prisoten negativni denarni tok v višini investicije, nato pa pozitivni denarni tok, v kolikor so stroški energenta po vgraditvi novega sistema nižji kot v primeru starejšega kotla na kurilno olje. 

Analiza pokaže, da pri hiši tipa E prihranke dosežemo že v obdobju petih let, in sicer v primeru vgradnje kondenzacijskega kotla na zemeljski plin in kotla na pelete. To pomeni, da smo si povrnili investicijo v nov sistem. Pri ostalih sistemih (toplotna črpalka zrak-voda, kondenzacijski kotel na kurilno olje) v petih letih še ni prihrankov, s čimer se tudi investicija v nov ogrevalni sistem ni povrnila. 

V primeru hiše tipa C v obdobju petih let prihranke dosežemo izključno v primeru vgradnje kondenzacijskega kotla na zemeljski plin. V primeru vgradnje toplotne črpalka zrak-voda je prisotna izguba v višini 3.397,10 EUR in pri kotlu na pelete izguba v vrednosti 1.437,10 EUR. 

Analiza pokaže, da so pri obeh stavbah (energijska razreda E in C) največji prihranki pri izbiri kotla na zemeljski plin z visokim izkoristkom (kondenzacijski kotel).

PRIHRANKI V 10 LETIH DELOVANJA SISTEMA

Prikazani so predstavljeni prihranki za 10 let delovanja novih sistemov v primeru gotovinskega plačila. Upoštevano je diskontiranje denarnega toka. 

PRIHRANKI OB ZAMENJAVI STAREGA KOTLA NA KURILNO OLJE ZA OBDOBJE DESETIH LET v primeru gotovinskega 

 

 

V spodnji tabeli so predstavljeni prihranki za delovanje sistema v primeru kredita. Upoštevano je diskontiranje denarnega toka. 

 

PRIHRANKI OB ZAMENJAVI STAREGA KOTLA NA KURILNO OLJE ZA OBDOBJE DESETIH LET 

 

Tudi v tem primeru se je izkazalo, da so najvišji prihranki pri obeh stavbah (energijska razreda C in E) prisotni pri izbiri kondenzacijskega kotla na zemeljski plin. Prihranke prav tako dosežemo pri ostalih sistemih ogrevanja (toplotna črpalka zrak-voda, kotel na pelete), a so ti bistveno nižji. Edina izjema ja vgradnja kondenzacijskega kotla na kurilno olje, pri katerem le pri stavbi E v primeru gotovinskega plačila dosežemo minimalne prihranke v višini 45,28 EUR

Analiza pokaže, da so pri obeh stavbah (energijska razreda E in C) največji prihranki pri izbiri kotla na zemeljski plin z visokim izkoristkom (kondenzacijski kotel).

VRAČANJE NALOŽBE

 

 

V spodnji tabeli so predstavljene dobe vračanja naložbe za posamezni ogrevalni sistem in tip stavbe. Doba vračanja je določena na osnovi vrednosti naložbe in letnega prihranka energije zaradi zamenjave ogrevalnega sistema. Upoštevano je diskontiranje denarnega toka, izračun pa je narejen za primer gotovinskega financiranja. 

DOBA VRAČANJA PRI RAZLIČNIH SISTEMIH OGREVANJA

 

 

Iz tabele lahko razberemo, da je pri obeh stavbah (energijska razreda C in E) najkrajša doba vračanja investicije v primeru izbire kondenzacijskega kotla na zemeljski plin. 

KATERA NALOŽBA SE NAJHITREJE POVRNE?

Najkrajšo dobo vračanja naložbe bomo dosegli z izbiro kondenzacijskega kotla na zemeljski plin. To velja tako v primeru stavbe energijskega razreda E, pri kateri je doba vračanja 3 leta, kot v primeru stavbe energijskega razreda C, pri kateri je doba vračanja 4 leta. 
Samo zemeljski plin v roku petih let (stavba energijskega razreda C in E) zagotavlja prihranke. V primeru lesne biomase namreč prihranimo le v primeru stavbe energijskega razreda E, medtem ko v primeru stavbe 
energijskega razreda C izgubimo 1.437,10 EUR. V primeru toplotne črpalke je tako pri energijski stavbi EkotprienergijskistavbiCprisotna izguba (1.581,76 EUR v primeru stavbe E in 3.397,10 EUR v primeru stavbe D), pri vgradnji novega kondenzacijskega kotla na kurilno olje pa po petih letih dosežemo najslabše rezultate: –2.610,96 EUR v primeru stavbe E in –3.469,25 EUR v primeru stavbe C. 
Najvišje dolgoročne prihranke (10 let delovanja sistema) zagotavlja naložba v kondenzacijski kotel na 
zemeljski plin. Pri zamenjavi kotla na kurilnooljeskotlomnazemeljskiplin bomo v hiši energijskega razreda E z gotovinskim financiranjem prihranili 10.961,25 EUR, v primeru kreditnega financiranja pa 10.794,15 EUR. Po drugi strani bomo v hiši energijskega razreda C pri plačilu z gotovino prihranili 5.087,24 EUR, v primeru kreditnega financiranja pa 4.920,18 EUR. Oblika financiranja je odvisna od individualne odločitve posameznika

 

KOLIKO ZNAŠAJO ZAČETNA NALOŽBA IN PRIHRANKI PRI RAZLIČNIH OGREVALNIH SISTEMIH?

KONDENZACIJSKI KOTEL NA KURILNO OLJE

Analiza je pokazala, da v primeru nadaljnje uporabe kurilnega olja in hkratni zamenjavi starejšega kotla na kurilno olje z novejšim kondenzacijskim kotlom na kurilno olje dosežemo dokaj dolge dobe vračanja investicije. Pri stavbi tipa E doba vračanja traja 10 let, pri stavbi tipa C pa 15 let. Prihranki v desetih letih delovanja sistema so dokaj nizki oz. jih sploh ni. So bistveno nižji v primerjavi z vgradnjo kondenzacijskega kotla na zemeljski plin ali kotla na lesno biomaso. Pri gotovinskem plačilu so tako prihranki v desetih letih zgolj 45,28 EUR, v primeru kreditnega financiranja pa izgubimo 233,80 EUR (stavba tipa E). V energetsko učinkovitejši stavbi (stavba tipa C) pri gotovinskem financiranju izgubimo kar 1.656,44 EUR in 1.935, 52 EUR pri kreditnem financiranju. 

KONDENZACIJSKI KOTEL NA ZEMELJSKI PLIN

Analiza Fakultete za strojništvo je pokazala, da je v primeru zemeljskega plina doba vračanja investicije najkrajša med vsemi ogrevalnimi sistemi. Pri stavbi tipa E traja 3 leta, pri stavbi tipa C pa 4 leta. Prihranki v desetih letih delovanja sistema so najvišji pri vgradnji kondenzacijskega kotla na zemeljski plin. V energetsko manj učinkoviti stavbi (stavba tipa E) tako pri gotovinskem financiranju prihranimo kar 10.961,25 EUR, v primeru kreditnega financiranja pa 10.794,15 EUR. V energetsko učinkovitejši stavbi (stavba tipa C) pri gotovinskem financiranju prihranki dosežejo vrednost 5.087,24 EUR in 4.920,14 EUR pri kreditnem financiranju. 

TOPLOTNA ČRPALKA ZRAK-VODA

Doba vračanja naložbe je pri toplotni črpalki daljša kot pri kondenzacijskem kotlu na zemeljski plin ali kotlu na pelete ter krajša kot pri kondenzacijskem kotlu na kurilno olje. V primeru stavbe energijskega razreda E doba vračanja investicije traja 6 let, v primeru stavbe energijskega razreda C pa 9 let. 
V desetih letih delovanja sistema so prihranki pri vgrajeni toplotni črpalki v stavbi tipa E (energetsko manj učinkovita stavba) in pri gotovinskem plačilu visoki 6.272,08 EUR ter 5.769,27 EUR v primeru kreditnega financiranja. V energetsko učinkovitejši stavbi (stavba tipa C) prihranimo 1.379,63 EUR pri gotovinskem in 945,93 EUR pri kreditnem financiranju. 
 

LESNA BIOMASA

V primeru izbire kotla na lesno biomaso je doba vračanja naložbe daljša kot v primeru kondenzacijskega kotla na zemeljski plin; pri stavbi tipa E traja 5 let, pri stavbi tipa C pa 8 let. Po drugi strani je doba vračanja pri kotlu na lesno biomaso krajša kot pri kondenzacijskem kotlu na kurilno olje ali toplotni črpalki. 
V desetih letih delovanja novega sistema so prihranki pri kotlu na lesno biomaso v energetsko manj učinkoviti stavbi (stavba tipa E) in ob plačilu z gotovino visoki 6.647,48 EUR ter 6.410,52 EUR za kreditno financiranje. V energetsko učinkovitejši stavbi (stavba tipa C) prihranimo 1.584,49 EUR pri gotovinskem in 1.347,50 EUR pri kreditnem financiranju. 
 

INVESTICIJA

Zemeljski plin zagotavlja NAJNIŽJO investicijo pri nakupu in montaži ogrevalnega sistema.

ZEMELJSKI PLIN SE SPLAČA IN POPLAČA!

DOBA VRAČANJA INVESTICIJE

Investicija v ogrevanje na zemeljski plin se NAJHITREJE povrne. 

ZAKAJ PLIN?

KJE SE JE NA ZEMELJSKI PLIN MOŽNO PRIKLJUČITI

Priključitev na zemeljski plin je izvedljiva v 81 slovenskih občinah, ki imajo delujoče plinovodno omrežje. Plinovodno omrežje v Sloveniji oskrbuje s plinom že več kot 133.460 odjemalcev. Tudi vi lahko začnete zemeljski plin uporabljati hitro in ugodno, če je vaš objekt že opremljen s plinovodnim priključkom. Če takega priključka v vašem objektu še ni, vam bodo strokovnjaki pri operaterju sistema v vaši občini pomagali s strokovnimi nasveti in predali vse potrebne informacije za izvedbo postopka pridobitve priključka.

  • IZDATKI ZA ZAČETNO INVESTICIJO (vgradnja ogrevalne naprave)

Cene plinskih peči so nižje v primerjavi z drugimi ogrevalnimi napravami. V stanovanjski hiši z že izgrajenim priključkom vgradnja »kondenzacijske peči na ključ« stane od 3.000 evrov naprej, kar je najmanj med vsemi ogrevalnimi sistemi na trgu. Investicija se gospodinjstvu povrne v dveh letih ali več, odvisno od kupljene peči.

  • REDNI MESEČNI STROŠKI ZA PORABLJENO KOLIČINO ENERGENTA

Stroški ogrevanja se po namestitvi plinske naprave lahko zmanjšajo do 70 odstotkov (v primerjavi s starejšo pečjo na kurilno olje) zaradi nižje cene in manjše porabe energenta. Porabo zemeljskega plina uporabniki plačujejo za nazaj in po obrokih ali porabi.

  • VZDRŽEVALNI STROŠKI

Plinske tehnologije izdelujejo ugledni proizvajalci v velikih serijah. Naprave so dobro preizkušene in zato izredno zanesljive. Zaradi tega so vzdrževalni stroški nizki, naprave pa imajo dolgo življenjsko dobo.

UDOBJE PRI UPORABI ZEMELJSKEGA PLINA

Zemeljski plin je praktičen in vsestranski, saj omogoča celostno energetsko oskrbo doma:

  • ogrevanje in hlajenje,
  • pripravo tople sanitarne vode,
  • kuhanje,
  • proizvodnjo električne energije.

Plinska peč zavzema malo prostora in je lahko nameščena v kleti, pritličju ali v mansardi. Z namestitvijo v mansardi lahko privarčujete pri namestitvi dimniške tuljave. Pri dobavi zemeljskega plina prek plinovoda ne potrebujete rezervoarja za shranjevanje goriva, kar vam omogoča dodaten prihranek prostora.

Zemeljski plin lahko vedno dobite v takšni količini, ki jo potrebujete (v primeru, da ste priključeni na plinovod). Pri dobaviteljih lahko izbirate plačevanje po tekoči mesečni porabi ali po vnaprej določenih fiksnih zneskih, kar omogoča še natančnejše načrtovanje stroškov za energetsko oskrbo doma.

 

CENA ZEMELJSKEGA PLINA

Končna cena zemeljskega plina, ki jo plača odjemalec, je sestavljena iz zneska za energent, zneska omrežnine za distribucijo in meritev, prispevkov, dajatev, trošarine in DDV-ja. Odjemalci lahko z izbiro oziroma menjavo dobavitelja vplivajo na končno ceno dobavljenega zemeljskega plina, in sicer na del cene zemeljskega plina, ki jo predstavlja cena energenta. Dobavitelji jo določajo sami in ni regulirana. Preostale sestavine končne cene zemeljskega plina so regulirane in jih določata agencija (omrežnina) in država (prispevki, dajatve, trošarina in DDV).

Vsem odjemalcem zemeljskega plina je omogočeno, da prek spletne aplikacije Agencije za energijo za primerjavo cen redno spremljajo aktualne cene zemeljskega plina. Aplikacija prikazuje informativne izračune stroškov letne oskrbe izključno na podlagi ponudb rednega cenika, v katerega je vključenih najmanj 50 % in vsaj 250 odjemalcev pri posameznem dobavitelju. V primerjavo stroškov dobave niso vključene ponudbe na podlagi akcijskih oziroma paketnih cenikov, ki jih je smiselno nadzirati na spletnih straneh dobaviteljev zemeljskega plina.

 

KAKOVOST OSKRBE Z ZEMELJSKIM PLINOM 

Kakovost oskrbe z zemeljskim plinom se ob menjavi dobavitelja ne spremeni. Operater sistema (in ne dobavitelj zemeljskega plina)  je odgovoren za kakovost oskrbe, tudi v primeru, če sam ne opravlja vseh storitev, glede katerih se ugotavljajo dosežene vrednosti parametrov posameznih dimenzij kakovosti. Če operater sistema zemeljskega plina posameznemu uporabniku sistema krši zajamčeni standard kakovosti in je kršitev nastala zaradi operaterja sistema, je dolžan uporabniku sistema na njegovo pisno zahtevo plačati nadomestilo.

Distribucijska omrežja se z zemeljskim plinom napajajo iz prenosnega sistema zemeljskega plina. Operater prenosnega sistema zemeljskega plina je družba Plinovodi d.o.o., ki zemeljski plin transportira večjim industrijskim uporabnikom in sistemskim operaterjem.

Dobavitelji zemeljskega plina:

  • Adriaplin d.o.o., Ljubljana
  • Domplan, d.d.
  • ENERGETIKA LJUBLJANA d.o.o.
  • ENOS, d.d.
  • Energetika Celje, d.o.o.
  • Istrabenz plini, d.o.o.
  • JEKO, d.o.o.
  • JP KPV, d.o.o.
  • Javno podjetje komunala Slovenj Gradec, d.o.o.
  • Javno podjetje plinovod Sevnica
  • Komunalno podjetje Velenje, d.o.o.
  • Petrol d.d.
  • Plinarna Maribor d.o.o.

 

PRAVICE ODJEMALCA ZEMELJSKEGA PLINA

Energetski zakon v celoti ureja pravice odjemalcev energentov (električna energija in zemeljski plin) in pravila na trgu, Agencija za energijo RS pa je skladno z določili zakonodaje ustanovljena kot regulator slovenskega energetskega trga in je tako odgovorna za pripravo in skladnost teh pravil. 
Na spletni strani Agencije so dostopne vse informacije glede pravic potrošnikov oziroma gospodinjstev pri odjemu zemeljskega plina. Te pravice so:
 

  • Pravice, povezane s pogodbo o dobavi
    • Pravica do sklenitve pogodbe z dobaviteljem
    • Predpisana vsebina in oblika pogodbe o dobavi
    • Pravica odstopa od pogodbe o dobavi
    • Splošni pogodbeni pogoji
    • Varstvo pred zavajajočimi in nepoštenimi načini prodaje
  • Pravica do obveščenosti
    • Obveščanje odjemalcev
    • Obveščanje o porabi
  • Različne možnosti plačila
  • Pravica do menjave dobavitelja
  • Napredni merilni sistemi
  • Pravica do nujne oskrbe
  • Zaščiten odjem
  • Pravica do pravnega varstva
    • Spor z operaterjem
    • Spor z dobaviteljem
  • Enotni račun
  • Kakovost oskrbe
  • Pravice, povezane z odklopom

ZAKAJ MENJATI DOBAVITELJA

Cene plina se pri nas nenehno gibljejo, zaradi česar potrošniki, ki ostajajo zvesti dobavitelju, kljub zniževanju cen plina na trgu lahko plačujejo vedno več. Običajno zato ob menjavi novi dobavitelj ponuja ceno, ki je nižja od te, ki jo ponuja prejšnji dobavitelj. Hkrati pa določeni dobavitelji ob prestopu ponujajo dodatne popuste in ugodnosti (navadno ob nakupih njihovih povezanih produktov).  Tudi trg zemeljskega plina se je razvil; zato tisti, ki ne menjajo, plačujejo več. Zakaj bi torej plačevali več?

MENJAVA DOBAVITELJA ZEMELJSKEGA PLIN

Menjava dobavitelja je enostavna in brezplačna. Za izvedbo zamenjave potrebujete podatke, ki jih najdete na zadnjem prejetem računu za zemeljski plin.

Podatki kupca:

  • oseba, s katero je sklenjena pogodba o dobavi energije in je hkrati plačnik računov,
  • naslov, na katerega se bodo pošiljali računi,
  • kontaktni podatki – telefonska številka, elektronski naslov,
  • davčna številka (samo pravne osebe).

Podatki o merilnem mestu:

  • številka merilnega mesta,
  • vaš operater distribucijskega sistema,
  • trenutni dobavitelj.

Podatke lahko razberete na zgornjem delu vašega dosedanjega računa oziroma na vaši pogodbi.

SPREMEMBE OB MENJAVI DOBAVITELJA

Edini spremembi bosta (oblikovno) drugačen račun zaradi drugega dobavitelja in drugačna (višja ali nižja) cena samega zemeljskega plina. Vse ostale stroškovne postavke na računu bodo enake.
Vse ostalo bo še vedno potekalo tako, kot ste vajeni. Za zamenjavo dobavitelja ni potreben noben fizičen poseg v vašem domu (kot na primer menjava števca, nova napeljava ali kaj podobnega). Tudi kakovost in zanesljivost dobave plina ostaja nespremenjena, prav tako tudi način in pogostost odčitavanja števca (če tako želite).

POTEK MENJAVE DOBAVITELJA

POMEMBNO: Preverite obstoječo pogodbo z vašim dosedanjim dobaviteljem in splošne pogoje o dobavi ZEMELJSKEGA PLINA, predvsem zaradi dolžine odpovednega roka ali morebitnega določila vašega dosedanjega dobavitelja o zaračunavanju pogodbene kazni zaradi predčasne odpovedi pogodbe.

Menjava poteka po naslednjih korakih:

1.    Izbira dobavitelja

Cene dobaviteljev na trgu plina so javno dostopne, zato si lahko tudi na spletnih straneh dobaviteljev pogledate, kaj ponujajo in zagotavljajo v posameznih paketih. Pomembna ni le cena, ampak tudi, kako dolgo nam nudijo zemeljski plin po znižani ceni, kdaj imajo pravico zvišati cene in kakšni so fiksni deli, ki jim jih plačujemo, če imajo takšen sistem.

2.    Seznanitev novega dobavitelja o izbiri

Odjemalec posreduje izpolnjeno vlogo z minimalnim naborom podatkov novemu dobavitelju prek spletnega obrazca, elektronske ali navadne pošte oziroma vzpostavi telefonski kontakt ter izrazi namero o izbiri dobavitelja. Odjemalec lahko pooblasti novega dobavitelja, da v njegovem imenu izvede vse potrebne aktivnosti za uspešno izvedbo menjave dobavitelja.

3.    Pričetek dobave novega dobavitelja

Po zaključenem postopku menjave začne novi dobavitelj odjemalcu dobavljati zemeljski plin v skladu s pogodbenimi določili izbrane ponudbe. Najpozneje 6 tednov po izvedeni menjavi prejme odjemalec zaključni račun, s katerim se poravnajo vse finančne obveznosti iz pogodbenega razmerja s prejšnjim dobaviteljem. Odjemalec ima, ne glede na izbranega dobavitelja, pravico do plačila storitev dobave plina in uporabe omrežja z enotnim računom, na katerem uporabo omrežja zaračuna dobavitelj v imenu in za račun operaterja sistema.
Najbolj pogosta vprašanja pri menjavi dobavitelja

 

Ali me sama zamenjava dobavitelja kaj stane?

 

NE.

Koga pokličem, če pride do prekinitve dobave ali drugih težav?

 

ENAKO KOT DO SEDAJ: LOKALNEGA OPERATERJA DISTRIBUCIJSKEGA OMREŽJA (NAVEDENI SO NA STRANI AGENCIJE RS.

Ali bo kakovost zemeljskega plina slabša?

 

NE. NITI NE MORE BITI ZARADI MENJAVE DOBAVITELJA, KER JE ZA KAKOVOST ODGOVOREN LOKALNI OPERATER IN NE DOBAVITELJ.

Ali mi bodo morali zamenjati števec?

 

NE.

Koliko časa pa bo zamenjava dobavitelja trajala in ali bom moral sam fizično pristopiti do operaterja in urejati preklop?

 

ČE JE VLOGA POPOLNA, MORA BITI MENJAVA IZVEDENA V 21 DNEH.

VSE V POVEZAVI Z ZAMENJAVO LAHKO UREDI DOBAVITELJ.