Zakaj bi naj menjali banko oz. bančni račun?

 

1. KAJ JE BANČNI OZIROMA TRANSAKCIJSKI RAČUN ?

Transakcijski račun je temeljni bančni depozitni račun bančne stranke – komitenta, namenjen pa je tekočemu plačevanju. Že ime pove, da se prek tega računa opravljajo transakcije. Po eni strani torej banka v breme računa plačuje obveznosti komitenta, po drugi strani pa na ta račun prihajajo plačila za imetnika računa.

2. KAKŠNE SO CENE OSNOVNIH BANČNIH STORITEV PRI BANKAH V SLOVENIJI ?

Ker so nas zanimale cene bančnih storitev pri Slovenskih bankah, smo jih na strani Zveze potrošnikov Slovenije preverili s kalkulatorjem, ki je na voljo na spletni strani.
V kalkulator smo vstavili pogoje, po katerih opisujemo povprečnega Slovenskega uporabnika. Predpostavili smo 3 položnice UPN, ki jih plačujemo prek spletne banke, 4 direktne bremenitve, 3-krat na mesec dvig gotovine na bankomatu druge banke ter uporabo kartice z odloženim plačilom.

V tabeli vam prikazujemo najnižjo ceno vsake banke (vir: www.zps.si, 30. 10. 2019).

 

 

Odstopanja med posameznimi bankami za enako storitev so velika. Zanimiva pa je primerjava s spletnimi bankami, kjer večina ne zaračunava niti vodenja računa in prav tako nima provizije na plačilo obrazcev UPN. Vas že mika, da bi si ustvarili račun na spletni banki? Odstopanja med posameznimi bankami za enako storitev so velika. Zanimiva pa je primerjava s spletnimi bankami, kjer večina ne zaračunava niti vodenja računa in prav tako nima provizije na plačilo obrazcev UPN. Vas že mika, da bi si ustvarili račun na spletni banki?

3. KAKO PA JE Z MENJAVO BANK V SLOVENIJI…

Zamenjava banke, pri kateri je odprt bančni račun, je v Sloveniji – zanimivo - dokaj neobičajna praksa. Izbira banke v Sloveniji se običajno prenaša iz generacije v generacijo. Otrokom prvi račun odprejo starši pri svoji banki in tako tudi ostane. Veliko populacije svoje položnice še vedno plačuje na bančnem okencu. Kljub temu, da veliko ljudi s svojo banko ni zadovoljnih (se jim njihove storitve zdijo predrage, odnos uslužbencev banke ni profesionalen, za storitve čakajo v dolgi vrsti), se je vseeno ne odločijo zamenjati. (Napačno) mišljenje, da za menjavo banke potrebujemo ogromno časa, marsikoga od tega odvrne.

Če tudi vi še vedno plačujete položnice na bančnem okencu, se velja pozanimati, koliko nadomestila si vzame banka. Pri najdražji je treba za plačilo vsake položnice odšteti kar pet evrov. Za plačilo petih bi tako odšteli kar 25 evrov, v najcenejši banki pa le tri. V letu dni znaša razlika 264 evrov… 

Na podlagi Zakona o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS-E) mora banka oziroma hranilnica sicer vsakemu potrošniku, ki odpre ali ima transakcijski račun pri banki v Republiki Sloveniji, omogočiti zamenjavo transakcijskega računa. Članice Združenja bank Slovenije so pripravile enotne informacije o postopku zamenjave transakcijskega računa za potrošnike. Cilja, ki so ju želele doseči z enotnimi informacijami, sta predvsem poenotenje in poenostavitev postopka zamenjave transakcijskega računa pri bankah.

In tujina? Ljudje tako kot pri veliki večini drugih storitev poiščejo najboljšega ponudnika in pri le enem ne ostanejo dolgo. Pogoji na trgu se nenehno spreminjajo in zato se v tujini menja tudi banko, pri kateri imajo ljudje odprt bančni račun.

POSTOPEK ZAMENJAVE BANKE

Opisani postopek velja za prenos transakcijskega računa fizične osebe iz banke v banko ter prenos ponavljajočih se kreditnih plačil, trajnih nalogov in direktnih obremenitev SEPA. To ne pomeni, da se z menjavo transakcijskega računa ohranja ista številka računa, saj potrošnik v novi banki odpre nov račun z novo številko računa.


Banka mora potrošniku predati naslednje informacije o postopku zamenjave transakcijskega računa:

  • podatke o vlogi stare in nove banke pri vsakem koraku postopka zamenjave,
  • podatke o času trajanja za dokončanje posameznih korakov postopka,
  • podatke o morebitnih nadomestilih, zaračunanih za postopek zamenjave,
  • podatke o postopkih izvensodnega reševanja sporov,
  • podatke o sistemu jamstva za vloge.

Informacije morajo biti potrošniku na voljo kadarkoli brezplačno, v papirni obliki ali na drugem trajnem nosilcu podatkov v vseh poslovalnicah banke in tudi v elektronski obliki dostopne na spletni strani posamezne banke ter se na zahtevo posredovati potrošniku.

Če ima potrošnik na račun vezane še druge storitve (npr. plačilne kartice, kredite, ki jih plačuje samodejno z računa), se pogoji za te storitve po zaprtju računa utegnejo spremeniti (npr. višja ali nižja obrestna mera za kredit, višja ali nižja članarina za kartice …).

POOBLASTILO POTROŠNIKA ZA ZAMENJAVO TRANSAKCIJSKEGA RAČUNA

Potrošnik, ki želi zamenjati transakcijski račun, začne postopek zamenjave pri novi banki, kjer izpolni obrazec Pooblastilo potrošnika za zamenjavo transakcijskega računa znotraj države.
Pooblastilo potrošnika vsebuje:

  • izrecno soglasje stari banki za izvedbo posameznih nalog pri postopku zamenjave transakcijskega računa,
  • izrecno soglasje novi banki za izvedbo posameznih nalog,
  • seznam ponavljajočih se kreditnih plačil, trajnih nalogov, direktnih obremenitev SEPA, ki jih želi prenesti na novi račun,
  • datum, od katerega se trajni nalogi in direktne obremenitve SEPA izvršujejo z računa pri novi banki (ta datum mora biti najmanj 6 delovnih dni po dnevu, ko nova banka od stare banke prejme posamezne podatke in informacije),
  • nalog in datum za zaprtje računa pri stari banki.

 

POSTOPKI IN OBVEZNOSTI PRI ZAMENJAVI TRANSAKCIJSKEGA RAČUNA

Članice Združenja bank Slovenije, ki so sprejele ta dokument, so se dogovorile, da bodo pri postopku zamenjave računa spoštovale naslednja pravila:

  • Če se potrošnik odloči za zamenjavo računa, bo banka omogočila zamenjavo.
  • Če se potrošnik odloči zamenjati banko, mora v novi banki oddati Pooblastilo za začetek postopka zamenjave računa ter odpreti račun v novi banki.
  • Postopek zamenjave transakcijskega računa po teh pravilih je brez nadomestila, razen za kritje nadomestil, ki jih zaračunavata nova in stara banka skladno z vsakokrat veljavnim cenikom posamezne banke.
  • Postopek zamenjave transakcijskega računa mora biti končan najpozneje v 12 delovnih dneh, če so izpolnjeni vsi pogoji za zaprtje računa v skladu z okvirno pogodbo oz. s splošnimi pogoji poslovanja stare banke.

 

NALOGE STARE BANKE

 

Stara banka v petih delovnih dneh (D+5) od prejema poziva od nove banke slednji posreduje informacije o veljavnih trajnih nalogih, direktnih obremenitvah SEPA in kreditnih plačilih (prilivih – plača, pokojnina, socialni prejemki …), izvršenih v zadnjih 13 mesecih. V skladu z zahtevo potrošnika podatke lahko posreduje tudi njemu.

Od datuma, določenega v Pooblastilu, prekliče trajne naloge ter preneha sprejemati direktne obremenitve SEPA in kreditna plačila. Pred zaprtjem računa s potrošnikom uredi vračilo čekovnih blanketov in kartic (preklic neunovčenih čekov, vračilo debetnih/plačilnih/kreditnih kartic imetnika in morebitnih pooblaščencev), način odplačila kreditov (če ti obstajajo) in drugo.

 

Na dan, določen v Pooblastilu, prenese morebitno preostalo pozitivno stanje na novi račun.
Na dan, določen v Pooblastilu, zapre stari račun, če potrošnik na njem nima neporavnanih obveznosti. Stara banka nemudoma obvesti potrošnika, kadar zaradi neporavnanih obveznosti ne more zapreti računa.

 

NALOGE NOVE BANKE

  • Nova banka najpozneje v 2 delovnih dneh (D+2) po prejemu Pooblastila potrošnika od stare banke zahteva, da izvede naloge, ki jih potrošnik določi v Pooblastilu.
  • Nova banka v petih delovnih dneh (D+5) po prejemu informacij stare banke izvede naslednje naloge, če so določene v Pooblastilu potrošnika:
    • vzpostavi trajne naloge, ki jih je zahteval potrošnik, in jih začne izvrševati od datuma, določenega v Pooblastilu;
    • zagotovi vse potrebno za sprejemanje direktnih obremenitev SEPA in jih začne izvrševati od datuma, določenega v Pooblastilu;
    • obvesti plačnike v Republiki Sloveniji, navedene v Pooblastilu, ki izvajajo ponavljajoča se kreditna plačila, o podatkih novega transakcijskega računa potrošnika in jim posreduje kopijo Pooblastila potrošnika. Če nova banka nima vseh informacij, ki jih potrebuje za obveščanje, jih zahteva od potrošnika ali od stare banke,
    • prejemnike plačil v Republiki Sloveniji, navedene v Pooblastilu,  obvesti o podatkih transakcijskega računa potrošnika in datumu začetka izvrševanja direktnih obremenitev SEPA z novega računa potrošnika ter posreduje kopijo Pooblastila potrošnika. Če banka nima vseh informacij, ki jih potrebuje za obveščanje, jih zahteva od potrošnika ali od stare banke. 
  • Če se potrošnik odloči, da bo informacije o spremembi računa plačnikom in prejemnikom plačil posredoval osebno, bo nova banka obvestilo s podatki o novem računu in začetnem datumu, navedenem v Pooblastilu, posredovala potrošniku.

Nova banka je dolžna potrošnika glede poslovanja z novim računom seznaniti:
•    z možnostmi in načini poslovanja z različnimi vrstami računov,
•    s splošnimi pogoji poslovanja z računom in pogodbenimi določili, npr. možnimi oblikami plačevanja in prenosa obveznosti (elektronsko, telefonsko, kartično, trajni nalog, direktna obremenitev SEPA …),
•    s pravicami in omejitvami pri poslovanju z direktnimi obremenitvami SEPA (prepoved izvrševanja za določene prejemnike plačil, časovni okvir, maksimalni znesek direktne obremenitve SEPA …), in sicer pred izvrševanjem direktnih obremenitev SEPA,
•    z veljavno tarifo (cenikom) banke,
•    z veljavnimi obrestnimi merami,
•    s postopkom zamenjave transakcijskega računa (te informacije dati na voljo).

 

OBVEZNOSTI POTROŠNIKA

  • Potrošnik je za zamenjavo transakcijskega računa v novi banki dolžan odpreti račun ter izpolniti in podpisati Pooblastilo.
  • Potrošnik je na računu pri stari banki dolžan zagotoviti kritje in tako omogočiti izvršitev transakcij, ki še niso opravljene (direktne obremenitve SEPA, čeki, kartice …).
  • Potrošnik je dolžan o spremembi računa obvestiti vse morebitne plačnike, razen tistih, pri katerih po njegovem Pooblastilu to stori nova banka.
  • Potrošnik je dolžan o spremembi računa obvestiti tudi vse prejemnike plačil, za katere se plačila izvajajo (obveznosti poravnavajo) z direktnimi obremenitvami SEPA, razen tistih, ki jih bo skladno z njegovim Pooblastilom obvestila nova banka.
  • Potrošnik mora končati poslovanje s staro banko skladno s pogodbo o vodenju računa ter splošnimi pogoji za poslovanje (poravnati vse obveznosti, vrniti kartico(e) in čekovne blankete (svoje in morebitnih pooblaščencev), urediti način odplačevanja kreditov …).
  • Potrošnik pozorno pregleda informacije o trajnih nalogih, direktnih obremenitvah SEPA in ponavljajočih se kreditnih plačilih (prilivih), ki jih je pripravila stara banka, in se z novo banko čim prej dogovori o morebitnih potrebnih spremembah na novem računu, ki so povezane s trajnimi nalogi. Pogoji za vzpostavitev in cene posameznih trajnih nalogov se med bankami namreč lahko razlikujejo, ravno tako se razlikuje cena za izvajanje direktne obremenitve SEPA.
     

Informacijo o postopku zamenjave transakcijskega računa so oblikovale članice Združenja bank Slovenije: Abanka d.d., Addiko Bank d.d., Intesa Sanpaolo d.d., Banka Sparkasse d.d., BKS bank AG, Delavska hranilnica d.d., Deželna banka Slovenije d.d., Gorenjska banka d.d., Hranilnica Lon d.d. Kranj, Nova Kreditna banka Maribor d.d., Nova Ljubljanska banka d.d., Primorska Hranilnica Vipava d.d., Sberbank banka d.d., SKB banka d.d., UniCredit Banka Slovenija d.d.

 

DOBRODOŠLE SPREMEMBE

Po prvi Direktivi o plačilnih storitvah iz leta 2007 je v letu 2018 prišla prenovljena in nadgrajena Direktiva o plačilnih storitvah (PSD2). S konceptom odprtega bančništva se bodo največje spremembe zgodile v segmentu poslovanja s končnimi potrošniki. Evropski parlament je tako z dopolnitvijo direktive, ki smo jo v celoti prenesli tudi v slovensko pravo z Zakonom, uredil storitev odreditve plačil (PIS) ter zagotavljanje informacij o računih (AIS). Za potrošnika to pomeni vedno popoln nadzor nad svojimi plačilnimi računi.
Storitev odreditve plačil (PIS) pri spletnih nakupih ali drugih spletih plačilih ukinja potrebo po uporabi plačilnih kartic ali položnic (obrazcev UPN). Plačnik ima možnost, da ponudniku plačilne storitve, to je lahko tudi spletni trgovec, s soglasjem in potrditvijo identitete dovoli neposredno bremenitev njegovega bančnega računa brez posrednikov.

 

Zagotavljanje informacij o računih (AIS) pa ukinja monopol bank nad podatki o komitentih, saj jih bodo morale, če bo komitent s tem soglašal, deliti s ponudniki storitev, ki bodo plačniku oziroma uporabniku v svojih aplikacijah ponujali celovit pregled nad informacijami o njihovih plačilnih računih pri različnih bankah. Če imate danes odprte račune pri štirih bankah, ste morali do sedaj pregledovati vsakega v svoji aplikaciji. Sedaj to lahko storite le z eno.

Tehnološki in digitalni razvoj spreminjata svet finančnih storitev. Industrija »fintech«, kot jo imenujejo v tujini, prinaša spletno in mobilno bančništvo z revolucijo. Število elektronskih transakcij narašča, medtem ko število bankomatov in bančnih okenc strmo upada. Nova zakonodaja pa na naš trg omogoča prihod finančno-tehnološkim družbam in ne več samo bankam.
 

 

Spletno mobilno bančništvo je tako v Sloveniji vse bolj v porastu. Po Fursovih podatkih se je število prebivalcev Slovenije, ki uporabljajo storitve spletnih bank N26 in Revolut, do konca letošnjega prvega polletja povečalo na 13.000 uporabnikov.

Prednosti spletnih bank so enostavna uporaba računa in hitro odprtje iz »domačega naslanjača«, cenejše poslovanje pri plačevanju, možnost nakazovanja denarja kadarkoli ter kjerkoli in z veliko varnostjo. Če pa ima spletna banka evropsko bančno licenco, je depozit varovan z evropsko bančno jamstveno shemo v višini do 100.000 evrov, enako kot klasične banke, s katerimi imamo Slovenci po večini izkušnje.
 

 

Slabosti spletnih bank predstavlja predvsem to, da ne ponujajo vseh standardnih bančnih storitev, kot jih ponujajo klasične banke. Vendar storitve nadgrajujejo, tako da nekatere od njih že ponujajo potrošniške kredite, ne pa tudi dolgoročnih in stanovanjskih kreditov.

Za opravljanje plačil in odprtje računa s številko IBAN si lahko vsak izbere domačo, tujo, klasično ali spletno banko. Vendar pa mora tisti, ki je odprl plačilni račun pri tuji banki, to prijaviti Finančni upravi RS (Furs). To velja tako za odprtje plačilnega računa v državah EU kot ostalih tujih državah.

Pri izbiri spletne banke je pomembno, da poznamo razliko med spletno banko in mobilno denarnico; slednja nam omogoča fizično in internetno plačevanje s telefonom in drugimi napravami, na katere je treba denar naložiti (primer: debetne kartice). Mobilne denarnice svojim komitentom omogoča skoraj vsaka Slovenska banka. Javnosti so znane predvsem Mbills, Valu, MPay in Apple Pay.

 

MENJAVA BANKE DA/NE?

Na podlagi zapisanega bi lahko odgovor oblikovali takole:

  • V Sloveniji se cene ENAKIH storitev v bankah zelo razlikujejo.
  • Banko se lahko zamenja KADARKOLI, brez IZREDNIH STROŠKOV, postopek zamenjave je dodobra STANDARDIZIRAN in sprejet s strani Združenja bank Slovenije. Kljub temu, da postopek zamenjave (po zapisanemu) izgleda precej obsežen, temu pravzaprav ni tako: menjava banke je že sedaj zelo ENOSTAVNA. Večji del postopka na podlagi pooblastil izvedeta stara in nova banke pravzaprav sami.
  • Z osveženo zakonodajo oziroma uveljavitvijo novih, evropskih normativov bančnega poslovanja se za uporabnike enostavnost bančnega poslovanja - in s tem tudi menjava bank v iskanju najboljšega ponudnika -, še povečuje. S prihodom spletnih bank pa se uporabnikom bančnih storitev stroški bančnega računa še dodatno ZNIŽUJEJO. In že zapisane prednosti spletnih bank so predvsem enostavna uporaba računa in hitro odprtje iz »domačega naslanjača«, cenejše poslovanje pri plačevanju ter možnost nakazovanja denarja kadarkoli ter kjerkoli in z veliko varnostjo.
  • Skratka: DA, menjava banke se vam lahko zelo izplača….