Kako do prihranka pri vodi?

Kako pride voda v naš dom

V naravnem krožnem toku voda izhlapeva  iz morja, rek, jezer in vegetacije. V oblakih potuje v obliki drobnih kapljic in se nato v obliki padavin vrača na zemljo. Voda s pronicanjem skozi tla prehaja vse nižje dokler ne naleti na nepropustno plast. Tako se v zemlji zbira velika količina vode, ki ji pravimo podtalnica. Večji vodovodni sistemi v Sloveniji črpajo vodo iz podtalnice ali pa jo zajamejo na izvirih, kjer priteče na površje. Vodo se nato prečisti z postopkom ultrafitracije in pošlje po vodovodnem omrežju do vaše pipe.

Viri pitne vode morajo biti učinkovito zaščiteni tudi pred nepredvidenimi načini in vrstami onesnaženja. Pomanjkljivo zaščiteni viri pitne vode so potencialna nevarnost s katastrofalnimi in lahko tudi dolgotrajnimi posledicami (onesnaženja podtalnic so zelo dolgotrajna).

Kakovost vode je izraz ki ga po navadi ocenjujemo glede na namen uporabe, težko vodo ocenimo kot splošno "dobro" ali "slabo". Za različne namene rabe so pomembne različne lastnosti vode. Za industrijsko vodo je na primer pomembno, da ni korozivna in da ne vsebuje snovi, ki se izločajo na površju aparatur. Pitna voda pa ne sme vsebovati strupenih snovi in nevarnih mikroorganizmov. Mikroorganizmov prav tako ne smejo vsebovati kopalne vode, kajti le-ti lahko povzročijo številne bolezni. S ciljem zaščite voda so bili v zadnjih tridesetih letih tako na evropskem kot tudi na nacionalnem nivoju izdani različni predpisi, ki so določali mejne vrednosti za snovi v vodi.

Kakšna je cena vode v Sloveniji?

Ceno vode oblikujejo občine, zato imamo v Sloveniji 17 različnih cen, ki se gibljejo od 0,54 € do 0,91 € brez DDV za kubični meter vode. Količino porabljene vode merimo z obračunskimi vodomeri, ki so testirani in overjeni v skladu z Zakonom o meroslovju. Na podlagi zabeležene porabe vode na vodomerih se uporabnikom obračunavajo storitve, vezane na porabo vode.

Redni odčitek vodomera se pri fizičnih uporabnikih opravi vsakih šest mesecev. Ker se komunalne storitve obračunavajo mesečno, se storitve vezane na porabo vode v obdobju med rednimi odčitki vodomerov obračunavajo na podlagi akontacije, ki se določi glede na povprečno porabo vode v preteklem obdobju ali sporočenega mesečnega odčitka.

Dejanska poraba se torej ugotavlja vsakih šest mesecev z odčitkom stanja na števcu. Takrat se opravi tudi poračun glede na razliko med obračunano količino vode in dejansko porabljeno vodo v šestmesečnem obračunskem obdobju. Na računu za komunalne storitve zato lahko takrat prihaja do odstopanj: pri uporabnikih, ki so porabili več vode, kot jo je bilo obračunane na podlagi mesečne akontacije, je znesek na računu temu primerno višji, pri uporabnikih, ki so porabili manj vode, kot jo je bilo obračunane, pa je znesek na računu toliko nižji.

Na vsakem računu je pred obračunanimi storitvami v prvem polju poleg številke odjemnega mesta datum zadnjega rednega odčitka vodomera, staro in novo stanje vodomera ter zaračunana količina porabljene vode za obračunsko obdobje oziroma akontacija.

Sestava posameznih sklopov položnice

1. Vodarina

Vodarina se zaračunava v skladu z veljavnim cenikom glede na količino dobavljene vode. Cena vodarine vključuje tudi znesek vodnega povračila.

2. Omrežnina

Omrežnina se zaračunava v skladu z veljavnim cenikom in glede na dimenzijo vodomera oziroma glede na zmogljivost priključka v primeru, ko stavba ni opremljena z obračunskim vodomerom. V večstanovanjskih stavbah, kjer posamezne stanovanjske enote nimajo obračunskih vodomerov, se za vsako stanovanjsko enoto obračuna omrežnina za DN20. Omrežnina se zaračunava mesečno in ni odvisna od porabe vode. Omrežnina pokriva stroške amortizacije ali najema javne infrastrukture za oskrbo s pitno vodo (cevovodi, vodohrani, vodni viri…), stroške zavarovanja infrastrukture, stroške obnove in vzdrževanja priključkov na javni vodovod.

3. Odvajanje komunalne vode

Storitev odvajanja komunalne odpadne vode se zaračunava v skladu z veljavnim cenikom glede na količino dobavljene vode.

4. Odvajanje padavinske odpadne vode

Cena storitve in omrežnine odvajanja padavinske odpadne vode s streh se zaračunava skladu z veljavnim cenikom v m3 glede na količino padavin, ki odpadejo na tlorisno površino strehe, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo. 

5. Okoljska dajatev

Okoljska dajatev je posebna postavka, ki jo sprejema in nalaga država. Pri obračunu okoljske dajatve se upošteva način odvajanja komunalne odpadne vode:

5.a Če uporabnik odvaja komunalno odpadno vodo v malo komunalno čistilno napravo z ustreznim čiščenjem, se okoljska dajatev zmanjša za 90 %.

5.b Če uporabnik odvaja komunalno odpadno vodo v pretočno ali nepretočno greznico, se obračuna okoljska dajatev v polni višini. V tem primeru imenujemo to dajatev odjemalci, ne-priključeni na čistilno napravo - merjena poraba.

5.c Če je uporabnik ne-priključen na javni vodovod z malo komunalno čistilno napravo in uporabnik, ki je priključen na čistilno napravo in ima lastni vodovod ali z javnim in lastnim vodovodom in ima ne-merjeno porabo, se za obračun okoljske dajatve upošteva število stalno in/ali začasno prijavljenih oseb v stavbi in letno porabo 50 m3

5.d Cena storitve čiščenja komunalne odpadne vode se zaračunava v skladu z veljavnim cenikom in glede na količino dobavljene vode.

 

Leta 2018 je bila povprečna poraba vode na Slovenca 59,3 m3, kar pomeni, da je Slovenec na dan povprečno porabil 162 L vode. Preračunano v evre smo na osebo v Ljubljani plačali v celem letu za pitno vodo 33,35 €. Cena omrežnine za gospodinjski priključek DN 20 pa je v enem mesecu, z upoštevanjem stroškov oskrbe, odvajanjem komunalne odpadne vode, čiščenjem odpadne komunalne vode in deževnice, znašala v enem mesecu 7,45 €. Strošek ostalih dajatev je na mesec tako znašal več kot 70 % cene proti porabi same pitne vode.

Varčevanje z vodo v gospodinjstvu

Ogrevanje vode

Ogrevanje vode predstavlja drugo največjo porabo energije v gospodinjstvu. Vsako ogrevanje vode neposredno ali posredno onesnažuje okolje. Stroški dosegajo višine, ki za gospodinjstvo niso zanemarljivi. Zmanjšujemo jih lahko s količino porabljene vode, ki je odvisna od: dimenzije vodovodne mreže in tlaka v njem, dimenzije vodovodnega priključka in hišne napeljave, vrste izlivnih mest ter časa točenja vode.

 

 

 

Ocenjena poraba vode v Evropski uniji na osebo znaša 115 litrov na dan, kar po evropski smernici po porabi nanese za umivanje (v L/osebo/dan):
•    sistem s prho: 14 do 47
•    sistem z običajno kadjo: 33 do 56
•    sistem z običajno kadjo in prho: 22 do 54
•    sistem z veliko kadjo: 48 do 71

 

Kako porabo zmanjšamo?

Projektirani pretoki se z ustrezno regulacijo tlaka, omejevalniki pretokov, perlatorji in varčnimi prhami na izlivnih mestih lahko znižajo na še sprejemljiv minimalni pretok, ki je od 3 do 7 litrov/minuto. Poraba vode se zmanjša tudi z vgradnjo vodne zapore v WC kotliček ter največjo možno porabo deževnice. Pozornost je potrebno posvetiti tudi tesnjenju spojev.
Pri izbiri gospodinjskih strojev naj prevlada odločitev za nakup varčnih strojev, ki imajo majhno porabo elektrike in vode (A++, A+++).

 

Za osebno nego, kuhanje, pomivanje in pranje je potrebno vodo segrevati, kar predstavlja dodatni strošek in dodatno onesnaževanje okolja. Zaradi toplotnih izgub je priporočljivo ogrevanje vode na 45 do 50°C, ki se občasno (enkrat na mesec) dvigne na 65 do 70°C zaradi preprečevanja razvoja raznih zdravju škodljivih mikroorganizmov (legionela).

 

 

Tuširanje je eden večjih porabnikov ogrevane sanitarne vode. Na trgu za to obstajajo rešitve. Varčne tuš ročke in nastavki za kuhinjsko armaturo nam lahko z svojim delovanjem tako zmanjšajo porabo vode tudi do 65%, brez gradbenih posegov in dragih investicij. S tehnologijo je tako enostavno varčevanje z vodo mogoče v prav vsakem gospodinjstvu.  

 

 

Ali ste vedeli?

  • Da iz vsake pipe, iz katere kaplja 1 kapljica na minuto, dnevno izgubimo do 50 litrov vode?
  • Da za kopanje v kadi porabite več vode kot za tuširanje? Pametna in okolju prijazna investicija so pa tudi varčne prhe in nastavki, ki zmanjšujejo porabo vode med tuširanjem. 
  • Da povprečni Slovenec dnevno porabi 150 litrov vode?
  • Da se je poraba vode v svetu v zadnjih sto letih povečala za več kot šestkrat? 
  • Da iz odprte pipe na minuto steče do 20 litrov vode? 
  • Da štiričlanska družina lahko samo za tuširanje porabi več kot 500 litrov vode v enem dnevu? 
  • Da porabimo več vode, če posodo umivamo ročno kot v pomivalnem stroju? 
  • Da v kolikor med umivanjem zob ne zapiramo vode, v šestih sekundah po nepotrebnem iztočimo liter pitne vode? Tudi na pipah je pametno uporabiti filtre, ki zmanjšujejo pretok vode!
  • Da stane 1 m³ vode iz pipe približno 0,562 €, 1 m³ ustekleničene vode pa kar 280 €? Uporabljajte steklenice za večkratno uporabo! 
  • Da za 1 liter ustekleničene vode porabijo proizvajalci med delovnim procesom približno 3 litre vode, ki bolj ali manj onesnažena konča kot odpadna voda?

 

Kje vse lahko še prihranimo vodo?

V KUHINJI

  • Zelenjavo in sadje operemo v skledi z vodo in ne pod tekočo vodo, nato jo uporabimo za splakovanje straniščne školjke. 
  • Za hlajenje pijače ne uporabljamo hladne tekoče vode. 
  • Za pitje uporabljajmo vedno isti kozarec, ne vsakič novega.
  • Pri ročnem pomivanju posode odpiramo vodo samo za splakovanje. 
  • Ne drgnemo zasušene hrane s posode s tekočo vodo, raje jo namočimo. 
  • Uporabljamo minimalno količino detergenta, saj bomo tako hitreje sprali posodo in porabili manj vode, v odtok pa spustili manj kemikalij.
  • Spremljamo porabo vode pri vsakodnevnih opravilih.

V KOPALNICI

  • Ali je res potrebno brisače menjati vsak dan? 
  • Ne uporabljajmo stranišča za odplakovanje snovi, ki jih lahko odvržemo v koš. 
  • Zamenjamo stari splakovalnik v stranišču z novim, dvostopenjskim. 
  • Kar 1/5 splakovalnikov na stranišču spušča, ne da bi za to vedeli. Redno kontrolirajmo splakovalnike. 
  • Operemo perilo šele takrat, ko ga je dovolj za en boben. 
  • Med šamponiranjem zapiramo vodo. 
  • Skrajšajmo čas tuširanja.

NA VRTU

  • Ko menjamo vodo v akvariju, je ne zlijemo v odtok, ampak raje zalijemo rože. Takšna voda je še posebej bogata s hranili.
  • Vrt zalivajmo redkeje in takrat bolj intenzivno, da rastline razvijejo globok koreninski sistem. 
  • Vrt zalivajmo v jutranjih ali večernih urah in ne v premočnem vetru.

VODOVODNE INSTALACIJE

  • Primerno tesno zapirajmo pipe po njihovi uporabi. 
  • Namestimo pipe z nizkim pretokom na umivalniku, ki lahko prihrani tudi 13 litrov na minuto, ali uprabimo filter, ki zmanjšuje pretok vode.
  • K varčnemu ravnanju z vodnimi viri prispevamo z razumno potrošnjo in izogibanjem nepotrebnim nakupom. 
  • Nadzorujemo porabo vode na vodomernem mestu. 
  • Poročajmo upravljalcu vodovodnega sistema o okvarah na javnem vodovodnem sistemu. 
  • Naučimo se zapreti glavni dovodni ventil.

Izračun prihranka, v primeru uporabe vseh nasvetov (na gospodinjstvo)

Študija porabe vode v gospodinjstvu iz Fakultete za gradbeništvo predstavlja porabo vode po naslednjih deležih.

Potencialni prihranki

1. Novejši straniščni kotlički porabijo približno 6 do 9 litrov vode na eno splakovanje, medtem ko starejši tudi do dvakrat več. Bolj ekonomični so kotlički s sistemom dvojnega splakovanja, s katerimi lahko porabimo tudi do tretjino manj vode, saj omogočajo, da količino vode prilagodimo po potrebi. Tako pri povprečni porabi na osebo predstavlja stranišče kar 39 litrov vode, ki jo lahko zmanjšamo na 25 litrov.

 

2. V primeru, da izmed vseh načinov za umivanje uporabljamo prho, se poraba z varčno tuš ročko iz 14 - 47 litrov na osebo zmanjša na 5 - 15 litrov na osebo, kar nam prihrani poleg stroška vode tudi strošek ogrevanja vode. Tako prihranimo 30 litrov vode in 1,22 kWh elektrike za prhanje na eno osebo. Na letni ravni je to 444 kWh prihranjene elektrike samo pri tuširanju. 

 

3. Najbolj varčni pralni stroji porabijo do 35 odstotkov manj električne energije in 25 odstotkov manj vode v primerjavi s stroji iz prejšnjega desetletja. Tako lahko prihranimo skoraj 7 litrov vode pri pranju z modernim strojem. 

 

4. S temeljitim pregledom vodne napeljave in zatesnjenem vsega puščanja, lahko glede na zgornjo sliko to prinaša 12 % porabe vode v gospodinjstvu. Tako s popravilom puščanja prihranimo skoraj 20 litrov vode na dan.

 

5. Ostalo porabo vode (na položnici) štejemo kot porabo vode na pipi. To lahko zmanjšamo za 65 % z uporabo varčnimih nastavkov za armature. Tako iz 4 % porabe v gospodinjstvu, kar predstavlja 25 litrov vode za 4 člansko družino, porabo zmanjšamo na dobrih 9 litrov dnevno.

 

Če seštejemo vse skupaj lahko porabo vode v gospodinjstvu zmanjšamo za 203 litrov vode dnevno. V enem letu tako z manjšo porabo skrbimo za okolje in prihranimo 74,095 m3 vode. S tem prihranimo tudi 41,6 € za vodarino po trenutni ceni v Ljubljani in okoli. Z zmanjšanjem porabe tople vode že samo pri tuširanju, pa lahko skupno prihranimo tudi 1766 kWh električne energije za ogrevanje tople vode. Po podatkih iz SURS-a je cena električne energije za gospodinjstva z vsemi davki za Slovenijo v drugem četrtletju leta 2019 ocenjena na 0,16 € na kWh. Samo z namestitvijo varčne tuš ročke v gospodinjstvu na elektriki prihranimo do 284 € v enem letu. 

 

Z varčevanjem z vodo tako ne skrbimo le za okolje, ampak se pozna tudi na debelini naše denarnice.